Zakaj zatiskanje oči pred resnico ne pomaga in komu pravzaprav koristijo laži?

Priznam, težko je brati komentarje ljudi, ki se soočajo z narcistično zlorabo.

Izpolnila si vse kontrolne sezname in teste, opravila ure raziskav in vsi rezultati razkrivajo isto stvar ... tvoj partner (ali prijatelj, družinski član itd.) izpolnjuje kriterije narcisa ... morda celo sociopata ali psihopata. Kljub temu ostajaš v zvezi, ker misliš, da obstaja kanček upanja, da se bodo stvari sčasoma spremenile na bolje. Upanje je lahko grozna stvar, ko ti preprečuje, da bi videla, kaj je tik pred tvojimi očmi. Drži te v stanju zanikanja, lažeš si, da je stanje popravljivo.

Še posebej težko je, ker narcistična zloraba pogosto deluje (zgolj) na psihični in duhovni ravni. Če ni konkretnih fizičnih znakov nasilja (podplutbe, zlomljene kosti, modrice od udarcev, presekana glava, kri...), je težko dokazati, da si žrtev zlorabe. Tudi, ko poiščeš pomoč policije, centra za socialno delo in ostalih inštitucij, je zaradi pomanjkanja fizičnih dokazov težko dokazati, da gre za hudo obliko zlorabe. Preprosto je tvoja beseda proti narcisovi in tu se vse končna. Redkokdo od pristojnih za reševanje nasilja danes, zares vidi v globino in ima dovolj senzitivnosti in čustvene inteligence, da lahko razbere tisto neotipljivo, fizičnim očem skrito stanje.

In tako ostajaš v razmerju, v katerem je dnevno prisotna zloraba, nato pa si deležna še ene kaznovalne tihe maše. Boli te, ko znova odkrivaš, da te narcis še vedno vara in pravzaprav nikoli ni prenehal. Boli te, ko opazuješ, kako nastaja iz tvojega prijatelja in ljubimca kruta in brezbrižna pošast, katere cilj je, da te poniža in kaznuje. Boli te, ko postajaš toliko disfunkcionalna, da si izgubila službo, vozilo, dom in morda celo skrbništvo nad otroki. In vendar se kljub vsemu temu še vedno oklepaš potenciala narcisa in se slepiš pred resničnim stanjem.

Verjameš, da ti ne misli uničiti življenja...navsezadnje je samo ranjena duša, ki potrebuje razumevanje in potrpljenje. Potrebuje posebno vrsto ljubezni in predanosti. Ko bo uvidel, kako globoka je tvoja ljubezen in kako ga lahko spremeni, se bo zagotovo spremenil in postal redka izjema, kajne?

Eden najtežjih delov na poti okrevanja od narcistične zlorabe je sprejemanje dejstva, da se oseba, ki jo imaš rada, ne razlikuje od drugih manipulantov in zlonamernih ljudi. Razlog za ta občutek je, da si z njim povezana zaradi travme.

Samo od tebe je odvisno, kdaj se boš odločila zase in prekinila začarani krog zlorabe, ki je poguben zate in tvoje najdražje. Ja, tu so tudi otroci, ki v toksičnem odnosu postanejo kolateralna škoda. In če si še tako zelo prizadevaš skrivati bolečino in dramo pred otrokom, jo čuti in zaznava na nezavedni ravni. S posledicami se bo ukvarjal/a v kasnejših letih, tako kot se danes ti ukvarjaš s posledicami nezdravih vzorcev podedovanih od svojih prednikov.

Eden od ključnih korakov na poti do mirnega in zdravega življenja, brez vsakodnevne drame in "hoje kot po jajcih", je sprejemanje resnice. Dejstvo je, da se oseba, ki nam povzroča gorje, kljub naši ljubezni, željam in trudu, ne bo spremenila. Če bi se želela spremeniti, bi to storila že zdavnaj, ko si prvič zajokala in pokazala, kako zelo te dejanja te osebe bolijo. Komu torej koristi zatiskanje oči pred resnico in laži? Samo narcisu, ki si na ta način kupuje čas in uspešno ohranja agonijo.

Verjemi dejanjem, ne besedam.